Domače milo iz kozjega mleka in s slovensko sivko
Domače milo po vročem postopku je izredno preprost postopek, z njim pa lahko ob koncu leta razveselimo naše najbližje. Pri ustvarjanju se lahko v celoti prepustimo svoji domišljiji. Sama sem letos izdelala mini mila iz kozjega mleka in slovensko sivko, ki so priročna tudi za na pot. Lahko pa jim tudi damo v omare in predale, ki bodo prijetno zadišali po sivki.
Tukaj je opisan postopek za moja mila:
Milo za vlivanje s kozjim mlekom
Mica mineral v vijolični barvi
Eterično olje slovenske sivke
Spitaderm
Silikonski kalup z novoletnimi motivi
Silikonski kalup popršimo s spitadermom. ki ga kupimo v lekarni, in počakamo nekaj minut, da se posuši. Želeno količino mila za vlivanje damo v kozico in segrevamo v vodni kopeli, da se razpusti. Dodamo mico in dobro premešamo. Nalijemo v kalupe in pokapljamo z nekaj kapljicami eteričnega olja ter zmešamo z leseno paličico. Pri tem moramo biti kar se da urni, ker se masa kar hitro strdi. Mila pustimo v kalupu in počakamo približno vsaj pol uro, da se masa strdi, nato pa mila previdno damo iz kalupa in zavijemo v plastično folijo za živila. POZOR: Vse pripomočke in posodo, ki smo jo uporabljali za pripravo mila, ne sme nikoli več uporabljati za kakršnokoli drugo kuhanje kot izključno za pripravo mila.
Nekaj o kozjem mleku:
Kozje mleko vsebuje vitamine A, B3 B12 in B16, C, D in E, maščobne kisline, kalcij, fosfor, kalij, magnezij in selen . Kozje mleko je poleg prehrane uporabno tudi v kozmetiki, saj je naravno vlažilno sredstvo. Koži daje hranila in vlago. Znano je, da naj bi kozje mleko v prehrani pomagalo tudi pri rakastih obolenjih. Koze se namreč prehranjuje izključno z zelišči in zdravilnimi rastlinami, pri tem pa so zelo
izbirčne in zanje velja, da je dovolj dobro samo najboljše. Na njihovim jedilniku naj bi sicer bilo kar okoli 600 različnih zdravilnih rastlin in zelišč. Na svetovnem spletu sem tudi našla podatek, da pri kozah doslej še niso odkrili nobega primera raka, zadovoljivega odgovora, zakaj je temu tako, pa strokovnjaki še niso podali. Morda je odgovor prav v njihovi prehrani.
Nekaj o sivki:
Sivka je moja priljubljena rastlinica. Njen vonj me preprosto vedno znova očara in začara. Sama sivko kar pogosto uporabljam, tudi pri kuhanju, a POZOR, pri prehrani uporabljamo zgolj pravo sivko (lavandula angustifolia). Rolada z borovnicami in sivko ter smetano je recimo odlična kombinacija. Prisegam tudi na sivkin sirup in sivkih sladoled. So pa to recepti, ki so uporabni v poletnih časih, ko cveti sivka in takrat jih bom tudi objavila. Pri kuhi lahko uporabljamo tako svežo kot posušeno sivko, tako liste kot cvetove. Obstajača sicer več vrst sivke, tudi znotraj prave sivke jih je približno 30. In sivka ni samo v tipični temno vijolični barvi, lahko je tudi svetlo vijolična, svetlo modra, temno modra in celo bela. Bela sivka je izredno aromatična. Po mojih izkušnjah se najbolj obnese pri gojenju na domači terasi tista sivka, ki jo kupujem v eni izmed goriških vrtnarij, kjer sami vzgajajo trajnice, Te so zaradi tega zelo dobro prilagojene na slovensko podnebje. In sivka je kot rastlina zelo nezahtevna. Prav zaradi tega mojo teraso skorajda izključno krasi prav sivka v različnih barvah in oblikah. Eterično olje sivke razen za izdelavo mila lahko uporabite tudi tako, da nekaj kapljic kanete v prostor za prašek, predvsem, ko perete posteljnino. V predalih, kjer imate spodnje perilo, prav tako lahko hranite sivkino milo. Sama v predale s posteljnino prav tako dodam kose krpic iz blaga, na katere nakapljam nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja. In to ponovim približno vsakih nekaj mesecev.