Gorenjski slavček
Opera Gorenjski slavček ali opera v čast in slavje domoljubju in ljubezni. Tako zelo daleč stran od vsega običajnega slovenskega umetniškega svetobolja. Prava osvežitev. Lahko bi rekli, da je na nek način optimistična različa Cvetja v jeseni. Če želite pozno popoldan preživeti v optimističnem vzdušju, ki vam bo dalo dodatne energije za naprej, priporočam ogled opere Gorenjski slavček.
Opera je sicer plod dela češkega skladatelja Antona Foersterja (1837–1926), ki pa je v Slovenijo leta 1867 in tu živel vse do svoje smrti. V zgodovino se je vpisal tudi kot avtor prve slovenske nacionalne opere.
Kot piše na spletni strani SNG Opera in balet Ljubljana, je Gorenjski slavček najprej nastal kot opereta, in sicer na razpis Dramatičnega društva, ki je predvideval po dve nagradi za opereto in libreto. Komisija, ki so jo sestavljali Bedřich Smetana, Karel Bendl in Ljudevit Prochazka, je prisodila prvo mesto Foersterju in tako je bil Gorenjski slavček pod njegovim vodstvom prvič uprizorjen 27. aprila 1872 v Deželnem gledališču. Dvajset let pozneje se je Foerster odločil preoblikovati opereto v opero. Libreto Luize Pesjakove je predelal češki libretist Emanuel Züngl, Foerster pa je zložil še nekaj glasbenih točk in nadomestil govorjeno besedilo z recitativom. Opera je bila prvič uprizorjena 30. oktobra 1896.
Zgodba:
Slovenska operna klasika pripoveduje o Franju, ki se vrne v domači kraj, kjer ga željno pričakuje prijatelj Lovro, nanj pa čaka tudi njegovo dekle Minka. V idiličnem gorenjskem kraju se ob tem času ustavi zabavljaški Chansonette, ki Minko sliši peti in se v trenutku odloči deklico odpeljati v svet, da bi si izšolala glas in si s petjem služila kruh. Vse to se zgodi v času, ko Minkino družino upniki podijo iz hiše. Čeprav Chansonette ponuja denar, vaščani sklenejo, da bodo tujcu preprečili njegove načrte …
Kako koristno združiti ogled Gorenjskega slavčka s hitrim ogledom Ljubljane, če niste doma v slovenski prestolnici?
Narodni in prirodoslovni muzej Ljubljana, v bližini tudi ogled poslopja državnega zbora. V Mariboru kroži legenda, da je marmor v parlamentu tisti, ki bi moral v bistvu kraisti Hutterjev blok, a so marmorne plošče po koncu druge svetovne vojne odpeljali v Ljubljano
Sprehod po Plečnikovem Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, kjer je stalni razstavni prostor.
Po koncu ali pred opero sprehod po Slovenski ulici in Kongresnem trgu. Priporočam postanek v kakšnem od takmajšnjih lokolov.