Pohod ob slapovih in vinogradih
Nedeljo sredi aprila smo s prijatelji izkoristili za vipavski pohod ob slapovih in vinogradih, ki se začne v vasi Slap.
Pohod je v primerjavi s pohodom po Vrtovčevih poteh zagotovo manj množičen, zato pa tudi bolj pristen. Pomembno je bilo tudi, da hrane na koncu ni zmanjkalo. Za razliko od Vrtovčevega pohoda je namreč tukaj prijavnina, ki znaša 5 evrov, ampak v zameno za to dobite brezplačno dobrodošlico kave in nekaj, da vas pogreje (beri nekaj različic domačega žganja, od orehovca do žajbljevega likerja in še vsaj tri druge vrste), čaj in sok. Tudi ob poti je vsa pijača brezplačna, na koncu pohoda pa dobite porcijo ali še kakšno povrhu zelo okusne jote. Prav tako lahko s kuponom sodelujete tudi žrebanju za vipavski pršut. Start krožne poti je ob 9. uri iz središča vasi Slap, ki je znana tudi kot vas zlatih kapljic, saj naj bi tukaj raslo največ zelena (vrsta vinske trte) na svetu. Gre za belo sorto vinske trte, ki je avtohtona v Vipavski dolini.
Pred začetkom pohoda je mogoče parkirati na enem v ta namen urejenih in dobro označenih parkirišč v bližini cerkve. Naša pot z vsemi kar dolgimi postanki je trajala slabe štiri ure in je primerna tudi za družine z manjšimi otroki. Mi smo na začetku še čakali zamudnika, zato smo se na pot odpravili skoraj uro kasneje kot glavnina. Hoja je bila nadvse prijetna, saj pelje po nebroj vinogradih in slapovih, ki kar vabijo, da bi jih ponovno obiskali še poleti in se v njih tudi ohladili. Nekateri so že skoraj ogromni slapovi, vredni svojega imena, drugi so že bolj slapiči. Ampak tako ni vse v velikosti.
Glavna postanka smo imeli med vinogradi vinarjev Rondič, kjer so nam poleg njihovega vina, ponudili še prigrizek iz domačega kruha, salam in vloženih gob. In dodali še Planikin sir Dobra misel. Tik pred koncem približno deset kilometrov dolge poti smo se odločili še za Žorža, ker smo ubrali daljšo različico, kjer smo, ker smo bili že daleč za glavnino, še malo pokramljali in okušali tekoče sadove torte. Po še nekaj minutah pohoda smo se nato vrnili v središče vasi Slap, kjer so sicer že začeli pospravljati prizorišče dogodka dneva, a so nam vseeno v središču vasi postregli še z domačo joto. Še več, še kašne repete smo bili deležni prav zaradi tega, ker smo bili skoraj med zadnjimi. Središče vasi Slap je ob istoimenski obnovljeni graščini, ki naj bi po legendi prvotno zgradili malteški vitezi leta 1220. Kasneje je graščino v 17. stoletju pozidala družina Zwegkhenburg. Sledile so različne družine, ki so imele grad v lasti. Leta 1858 je stavbo kupil grof Tadej Klemen Lanthieri, njegov sin Karel pa jo je leta 1873 odstopil deželi Kranjski. Od takrat pa do leta 1886 je bila tukaj deželna sadna in vinarska šola. Leta 1919 je graščina prišla v last družine Ferjančič.
Pohod smo nato končali v Vrhniki, ki je bila na poti proti Ljubljani, kjer smo si, ker je letos Cankarjevo leto, ogledali Cankarjevo spominsko hišo, ki stoji na mestu, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša, ter se posladkali z okusnimi sladicami v bližnji slaščičarni.
Moja ocena: 10 od 10 Majinih zmajčkov
